Zgodovina Slovenije je zgodovina vseh ljudi na področju današnje Republike Slovenije in njene tesne okolice od prazgodovine do danes. Ime v pomenu Slovenija, enako kot današnje, se pojavi šele v letu 1934 v knjigi ruskega zgodovinarja Jurija Venelina: Starodavni in današnji Slovenci. Pojavi se tudi deset let kasneje v pesmi Koseskega, ko se Slovenija kot politična enota konstituira prvič po letu 1945. Kot samostojna država pa leta 1991.
Najstarejši dokaz življenja na slovenskem ozemlju sta dve kamniti orodji iz jame v Lozu pri Orehku, stari približno 250.000 let. Najbolj pomembno odkritje iz würmske ledene dobe, ko so slovensko ozemlje poseljevali neandertalci, je piščal iz Divje babe v bližini vasi Šebrelje na Idrijsko-Cerkljanskem. V mlajši kameni in bakreni dobi so bili prebivalci že v stiku z živinorejo in kmetijstvom. Na prehodu iz bakrene v železno dobo je obstajala kultura žarnih pogrebov. Za Halštatsko dobo so bila značilna utrjena naselja na vzpetinah poimenovana gradišča, lepo oblikovani železni predmeti (situle) in orožje (most na reki Soči, Vače, Rifnik, Šentvid pri Stični). Prebivalci niso etnično prepoznavni.
Na širšem ozemlju vzhodnih Alp so se v 6. stoletju naselili Slovani. Prvo slovansko poseljevanje sega v leto 550 iz smeri današnje Moravske. Drugi val poseljevanja se je pričel po odhodu Langobardov z današnjega slovenskega ozemlja v Italijo v letu 568. To neposeljeno območje so poselili Avari in Slovani.
Ozemlje, ki so ga poselili Slovani je bilo poseljeno tudi z ostankom romaniziranih staroselcev, ki so deloma ohranili Krščanstvo. Naselitev Slovanov v vzhodnem delu Alp je bilo potrjeno, v drugi polovici 6. stoletja, s propadom škofij, spremembami naselij in materialne kulture, predvsem pa zaradi uveljavitve novega, Slovanskega govora. Meja z Bavarci je bila ustanovljena na vzhodnem Tirolskem. Meja na robu Furlanske nižine in v Istri na kraškem robu z Langobardi je bila ustanovljena v 8. stoletju.
Največji slovenski pesnik France Prešeren je prispeval k premagovanju jezikovnega regionalizma, ustanovljenega za vse slovenske združene literarne jezike in ga obvaroval pred poskusi združevanja v umetni Ilirsko-Jugoslovanski jezik.
V evropski pomladi narodov, marca in aprila 1848, je bil ustanovljen prvi slovenski politični program imenovan ”Združena Slovenija”, ki je zahteval združitev vseh dežel, poseljenih s slovenci, v eno deželo imenovano Slovenija.
Februarja 1999 je pričel veljati pridružitveni sporazum z Evropsko unijo. Slovenija postane članica NATA (slo: Severno atlantski pakt, ang: North Atlantic Treaty Organization) 29. marca 2004 in 1. maja članica Evropske unije. Januarja 2007 prevzame skupno evropsko valuto evro.
