Kategorija: Nekategorizirano

Festival vključuje številne interaktivne in ustvarjalne delavnice, koncerte, predstave ter vodene oglede Štanjela.

Vzpon na najvišji slovenski prelaz ali potovanje v preteklost? 3. junija se bo odvijal Red Bull Goni Pony, retro praznik, kjer skupaj na legendarnih Ponyjih poženemo hudiča na vrh Vršiča! Na #retro prazniku epskih razsežnosti ne smeš manjkati! Nimaš kolesa? Prebrskaj svojo, očetovo in sosedovo garažo! Nimaš retro oprave? Prebrskaj mamino, babičino in taščino omaro!

V Novem mestu se bo v soboto, 22. aprila, odvila prva postaja karavane Odprte kuhne, kjer se bodo stojnice z različnimi jedmi razprostrle na Glavnem trgu. Med 11. in 21. uro bodo kuharji ustvarjali okusne dobrote, ki bodo vabljive za vse lačne in žejne prebivalce Novo mesto. Z vonjem po hrani in širokimi nasmehi tako novih kot starih kuharskih mojstrov bo trg odmeval vse do večera.

Zgodovina Slovenije je zgodovina vseh ljudi na področju današnje Republike Slovenije in njene tesne okolice od prazgodovine do danes. Ime v pomenu Slovenija, enako kot današnje, se pojavi šele v letu 1934 v knjigi ruskega zgodovinarja Jurija Venelina: Starodavni in današnji Slovenci. Pojavi se tudi deset let kasneje v pesmi Koseskega, ko se Slovenija kot politična enota konstituira prvič po letu 1945. Kot samostojna država pa leta 1991.

Najstarejši dokaz življenja na slovenskem ozemlju sta dve kamniti orodji iz jame v Lozu pri Orehku, stari približno 250.000 let. Najbolj pomembno odkritje iz würmske ledene dobe, ko so slovensko ozemlje poseljevali neandertalci, je piščal iz Divje babe v bližini vasi Šebrelje na Idrijsko-Cerkljanskem. V mlajši kameni in bakreni dobi so bili prebivalci že v stiku z živinorejo in kmetijstvom. Na prehodu iz bakrene v železno dobo je obstajala kultura žarnih pogrebov. Za Halštatsko dobo so bila značilna utrjena naselja na vzpetinah poimenovana gradišča, lepo oblikovani železni predmeti (situle) in orožje (most na reki Soči, Vače, Rifnik, Šentvid pri Stični). Prebivalci niso etnično prepoznavni.

Na širšem ozemlju vzhodnih Alp so se v 6. stoletju naselili Slovani. Prvo slovansko poseljevanje sega v leto 550 iz smeri današnje Moravske. Drugi val poseljevanja se je pričel po odhodu Langobardov z današnjega slovenskega ozemlja v Italijo v letu 568. To neposeljeno območje so poselili Avari in Slovani.

Ozemlje, ki so ga poselili Slovani je bilo poseljeno tudi z ostankom romaniziranih staroselcev, ki so deloma ohranili Krščanstvo. Naselitev Slovanov v vzhodnem delu Alp je bilo potrjeno, v drugi polovici 6. stoletja, s propadom škofij, spremembami naselij in materialne kulture, predvsem pa zaradi uveljavitve novega, Slovanskega govora. Meja z Bavarci je bila ustanovljena na vzhodnem Tirolskem. Meja na robu Furlanske nižine in v Istri na kraškem robu z Langobardi je bila ustanovljena v 8. stoletju.

Največji slovenski pesnik France Prešeren je prispeval k premagovanju jezikovnega regionalizma, ustanovljenega za vse slovenske združene literarne jezike in ga obvaroval pred poskusi združevanja v umetni Ilirsko-Jugoslovanski jezik.

V evropski pomladi narodov, marca in aprila 1848, je bil ustanovljen prvi slovenski politični program imenovan ”Združena Slovenija”, ki je zahteval združitev vseh dežel, poseljenih s slovenci, v eno deželo imenovano Slovenija.

Februarja 1999 je pričel veljati pridružitveni sporazum z Evropsko unijo. Slovenija postane članica NATA (slo: Severno atlantski pakt, ang: North Atlantic Treaty Organization) 29. marca 2004 in 1. maja članica Evropske unije. Januarja 2007 prevzame skupno evropsko valuto evro.

Slovenija, uradno Republika Slovenija je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope. Slovenija meji na zahodu z Italijo, na severu z Avstrijo, na severovzhodu z Madžarsko in na vzhodu in jugu s Hrvaško. Leži na stičišču alpskega, sredozemskega, panonskega in dinarskega sveta. Površina 20.271 km² uvršča Slovenijo med manjše do srednje velike evropske države. Dolžina državne meje znaša 1.382 km, od tega je 921 km kopenske, 413 km rečne in 48 km morske meje. Slovenska obala Jadranskega morja je dolga 46,6 km. Glavno mesto je Ljubljana, ki je gospodarsko, kulturno in politično središče, najvišji vrh pa je Triglav (2864 m).

Skozi slovensko zgodovino so pomembni kulturni vplivi prihajali iz srednjeevropskega in apeninskega kulturnega prostora. Po podatkih na dan 1. oktobra 2021 ima Slovenija 2.108.708 prebivalcev, ki živijo v okoli 6.000 naseljih. Slovenci so po popisu leta 2011 predstavljali 83 % državljanov, medtem ko so največji delež z ustavo predpisanih narodnih manjšin Madžari (0,32 %), Italijani (0,11 %) in Romi (0,17 %). Uradni in državni jezik v Sloveniji je slovenščina, na predelih, kjer sta strnjeno naseljeni italijanska oziroma madžarska narodna manjšina, pa sta uradna jezika tudi italijanščina oziroma madžarščina.

Slovenija ima gospodarsko ureditev, ki temelji na prostem trgu, zdaj je po mednarodnih merilih uvrščena med države z zelo visokim indeksom človekovega razvoja. Svojo državnost je utemeljila s plebiscitom o samostojnosti 23. decembra 1990 in jo ubranila z osamosvojitveno vojno, potem ko je 25. junija 1991 razglasila neodvisnost. Po politični ureditvi je Slovenija ustavna parlamentarna demokracija. Med članice Organizacije združenih narodov je bila sprejeta 22. maja 1992. Slovenija je tudi članica Sveta Evrope, Svetovne trgovinske organizacije, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, zveze NATO ter drugih svetovnih organizacij. Leta 2004 je pristopila v Evropsko unijo. Leta 2007 je Slovenija postala članica monetarne unije in prevzela skupno evropsko valuto evro. Članica OECD je postala leta 2010.